Moj življenjski moto je, če si srečen in s svojo srečo ne uničiješ sreče drugih, potem imaš pravico biti srečen.
Sem Boštjan Koražija, star 33 let. Živim v čudoviti in prelepi Sloveniji. Delam kot knjižničar v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju. Sem čistokrvni Haložan in prihajam izpod Donačke gore. Haloze so zame najlepši del Slovenije in tega sveta. Haložani vedno pravijo, da kjerkoli so in živijo, srce vedno ostane v Halozah.
To pesem se napisal, ko sem začel obiskovati prvi razred osnovne šole v Stopercah.
Haloze, Haloze,
lep je ta kraj,
s prelepega hribčka
se vračam v dolino nazaj.
Hribi, gozdovi,
potočki, polje,
lepšega kraja na svetu
nikjer ni zame.
Boštjan Koražija
